Izkušnja para

Hvala, Anja in Matic za zaupanje in da javno delita vajino zgodbo.

To ima še posebej velik pomen za ozaveščanje in detabuiziranje neplodnosti Dragi pari, niste sami!!

Pa sami preberite, kaj sta zapisala:

“Naša zgodba o upanju in močni volji

Ni mi lahko pisati o tem, vendar sem mnenja, da težke zgodbe, katere imajo srečen konec, nekako morajo priti na dan, med ljudi, do parov in družin, ki se srečujejo s podobnimi težavami.

Z možem sva si vedno želela otroka. Nikoli sploh nisva pomislila, da bi nama lahko kaj prekrižalo začrtano pot. Ko slišiš zgodbe o neplodnosti, si nekako ne misliš, da lahko to doleti tudi tebe.

Rekla sva si, da bova najprej oba počakala na službi za nedoločen čas, nato bova kupila svoje stanovanje in ko bo vse to urejeno, pride čas za otroka. In tukaj se je potem vse začelo. Nekako sva pristala na oddelku za neplodnost v UKC Maribor, kjer sva opravila vse možne preiskave. Pri meni so diagnosticirali neprehodne jajcevode ter tanek endometrij. Z možem je bilo hvala bogu vse ok. Zaradi tega smo se odločili, da bova poskusila zanositi s pomočjo zunajtelesne umetne oploditve (IVF postopki).

Najprej smo poskušali s kopico hormonov odebeliti moj endometrij (maternično sluznico), da se lahko kasneje vstavljen zarodek lažje ugnezdi. Kljub močnemu prizadevanju zelo prijazne ekipe na IVF oddelku UKC Maribor, nam endometrija ni uspelo odebelit. Ko smo poskusili že z vsemi zdravili, ki so bila na razpolago, sem pomislila na alternativno medicino. Ponekod po svetu alternativna medicina in sodobna medicina delujejo z roko v roki. Žal v Sloveniji še ni tako, zato si moraš vse alternative iskati in tudi finančno pokriti sam.

Najprej sva obiskala bioenergetičarja (moža in ženo), katera že poznam od prej. Žal neuspešno. Nato sem kar dva meseca večkrat tedensko obiskovala doktorja kitajske medicine, ki mi je izvajal akupunkturo. Tukaj se mi je endometrij celo malo podebelil in takoj, ko je bilo mogoče, sem šla v prvi IVF postopek. Vstavili so mi pridobljeno blastocisto in sledilo je štirinajst dni čakanja. Z zavedanjem, da imaš v maternici zarodek, ki je star 5 dni in ima sedaj štirinajst dni časa, da se ugnezdi ter nadaljuje svoj razvoj v tvojem trebuhu, preživljaš dan za dnem in čakaš… Tak pritisk moraš zdržati vseh teh dolgih štirinajst dni, ko te čaka krvni test v bolnici.

Kri oddaš zjutraj, nato pa čakaš, da zdravniki po 13. uri dobijo tvoj izvid in te pokličejo na pogovor. Ne bom pozabila dneva, bil je petek, 13. oktober, ko mi zdravnica pove, da sem noseča. Vaaaau, uspelo nama je v prvem poskusu! Vsi smo bili presrečni. A žal se je že čez teden dni najina sreča končala. Imela sem spontani splav.

Bila sva potrta, a sva se do naslednjega postopka pobrala, ter dobila novo upanje in voljo. Ti postopki so trajali še naslednja leta, vedno žal brez uspeha. Medtem sem pogumno in vztrajno nadaljevala z akupunkturami tukaj in še pri drugih terapevtih, z bioenergijo še po drugih koncih Slovenije, hodila sem na refleksoterapije stopal, bila na bioresonanci in verjetno še kje, pa se zdaj ne spomnim več, saj je bilo resnično ogromno vsega. Leta so minevala, zdravniki in sestre na oddelku so se zelo trudili in verjamem, da so napravili vse, kar jim je bilo v moči. Vendar se nama otroček ni in ni želel ugnezditi.

Za dve leti sem čisto spremenila tudi svoje prehranske navade. Verjamem, da mi je sprememba v prehrani ter eno z drugim pomagalo, da so se mi jajcevodi prečistili, saj sva nekje v šestem letu od začetka te zgodbe čudežno zanosila in to po naravni poti! Žal se je spet vse nesrečno končalo. Plodek se ni obdržal.

Medtem sem doživela še nekaj spontanih splavov, nekaj zanositev je bilo po IVF, nekaj po naravni poti. Vse skupaj je trajalo že dobrih sedem let, vendar obupala še nisva. Sva pa se odločila in oddala vlogo tudi za posvojitev. Rekla sva si, do otroka bova prišla tako ali drugače.

Minevalo je že osmo leto in znanka mi je povedala za Barbaro. Z možem sta imela tudi težave z zanositvijo in jima je Barbara pri tem pomagala z njeno strokovnostjo. Seveda nisva nič odlašala. Rekla sva si, da poskusila sva že vse, zato ni vrag, da ne bi obiskala še Barbare. Na spletu sem z največjim zanimanjem prebirala njene zapise in članke na spletni strani fit4family.si, ter jo nato kontaktirala. Takoj me je naročila na posvet.

Preučila je moj zajeten kup izvidov iz vseh IVF postopkov ter se pogovorila o vsem, kar me je glede njih zanimalo. Ker sem ljubiteljica meditacij, sem se odločila, da bom pri njej zraven prehranskega svetovanja poskusila tudi s hipnozo in samohipnozo. Boljše se skoraj ne bi mogla odločit! Hipnoze so mi tako zelo dobro dele, da jih sedaj kar pogrešam, moram reči. Zelo so me pomirile in mi dale neko novo upanje ter zaupanje v svoje telo in njegovo delovanje. Veselila sem se vsakega obiska pri Barbari, saj je topla, vesela in zelo pozitivna oseba in takšen greš od nje po terapiji tudi ti.

Čez le nekaj mesecev (mislim, da so bili trije), mi 13. septembra test pokaže dve črtici! Zanosila sem spontano, po naravni poti in že na prvem pregledu je bilo videti vse kot mora bit! Seveda mi je Barbara hipnozo priredila iz »zanosila bom« v »noseča sem, vse bo ok!« Še naprej sem jo obiskovala vso nosečnost, doma sem v samohipnoze včasih skočila kar po dvakrat na dan, tako so mi prijale in tako sem verjela v njihovo delovanje…

Sedaj mi med pisanjem v naročju počiva trimesečna zdrava, srečna punčka, ki ima ob sebi še bolj srečna starša.

Težko je zgodbo osmih let izliti na papir in ohraniti njeno berljivost. Kot si lahko mislite, je bilo tukaj potrebnega veliko potrpljenja, pozitive, optimizma ter v največji meri trden in ljubeč odnos med partnerjema. To so težke preizkušnje, katere si težko zamisliš, če nisi nekako vpet v to. Verjameva, da je Barbara z njenimi toplimi pristopi in strokovnostjo ogromno pripomogla k našem uspehu.

Najina volja, moč in optimizem ter Barbarine hipnoze in strokovni nasveti so nama prinesli najino deklico! Večno ji bova hvaležna za to!!!

Toplo jo priporočava vsem parom, ki imajo težave pri zanositvi.”