Category Archives: Življenjski slog

Fit4family > Fit4Family – Blog > Življenjski slog
Author Barbara Categories Življenjski slog

Odzivi parov

Poklic ali poslanstvo?

Dejstvo je, da navadno poiščemo pomoč, ko je dovolj hudo, takrat, ko obupujemo, takrat, ko imamo vsega dovolj. Ko smo že utrujeni. In ko ne vidimo več poti naprej ali želimo poskusiti še kako drugače, ker se po ustaljeni poti že večkrat ni izšlo. Veliko parov pride k meni prav v takem stanju. Iztrošeni, utrujeni, naveličani, tudi odtujeni. Iskreno spregovorijo o težavah, s katerimi se soočajo in z menoj delijo tudi najbolj intimne stvari.

Po naravi sem izjemno empatičen človek, iskreno čutim z njimi. Iskreno razumem, kaj prestajajo, ker sem že neštetokrat na lastne oči videla takšne zgodbe. In ves čas, trud, leta izobraževanja in izpopolnjevanja, so poplačana, ko se obrnejo name nazaj s pozitivnimi sporočili. S sporočili, da so se pričele stvari spreminjati, in to na bolje. Takrat vem, da to ni samo moj poklic. Takrat vem, da je to moje poslanstvo.

Danes delim z vami le nekaj takšnih odzivov, ki so mi segli so srca in me ganili.

“Pozdravljena Barbara, 

tudi midva bi se rada zahvalila za ponedeljkovo srečanje, za posvet in vse informacije, ki sva jih dobila takrat in tudi preko maila, še včeraj in danes. Nama je kar dalo misliti, ponovno skupaj razmišljava, kaj želiva spremenit pri sebi. Neverjetno, da se kar naenkrat zgodi polno stvari, ko sem prej o njih samo razmišljala, kako to in drugo izpeljat. 

Resnično hvala za pogovor. Lp, Lara” 

********************************************************************

“Zdravo, Barbara. Ste že na dopustu, a še ustvarjate nova življenja? Mimogrede – najlepša služba.

Hvaležna sem, da sem vas lahko spoznala, ker ste oseba z veliko začetnico! 

Mojca”

*********************************************************************

“Zdaj ugotavljam, da sem prej pojedla ogljikove hidrate (malo več) v obroku in nič maščobe. In sem po takem obroku bila utrujena. Zdaj pa pojem tudi zdrave maščobe v obroku, pa sem polna energije. In ta predlog za zajtrk je bombastičen, kar ste poslali v jedilniku. Jaz imam energije za 3 ure in to top energijo. Resnično sem hvaležna, da smo se spoznali in da ste nama dali toliko informacij :). Lp, L.”

*********************************************************************

“Da se vam malo javim. Sva dobro. Naš pogovor nama je dobro del. Dobila sva malce upanja nazaj. Lp, Ana.”

*********************************************************************

“Najlepša hvala za poslan povzetek zelo sem vesela. In hvala, da ste si prejšnji teden vzela toliko časa, šele ko sva šla, sva videla, da smo bili 3 ure. 

Sva se kar zavzela oba za spremembo, velik smisel sva videla v našem srečanju. Zdaj pa je na nama, da to peljeva do pluska. Lp, Mateja” 

**********************************************************************

In ko berem takšna sporočila, vem, da delam veliko stvari v svojem življenju pravilno. In občutek pri tem je neopisljiv. Veselja. Sreča. Izpolnitev. Definitivno poslanstvo. O tem ni dvoma.

Najlepši pa je občutek, ko si lahko človek človeku. Tako enostavno je to.

Tek v pravo smer.

Author Barbara Categories Življenjski slog

Hipnoza za sproščanje in zbliževanje para

Kaj je hipnoza in za kaj se lahko uporablja?

A se tudi vama kdaj zazdi, da so vaju dolžnosti, vsakdanji urniki in obveznosti posrkali vase? Občutita kdaj odtujenost? Neplodnost je za par izjemno težka preizkušnja. Čudovito orodje, ki služi sproščanju posameznika, odlično pa se lahko uporablja tudi za zbliževanje para, je hipnoza.

Ko se pogovarjam z ljudmi in vprašam, če poznajo hipnozo in njene učinke, mi večina ljudi, ki hipnoze ne pozna, odgovori, da oni se pa že ne pustijo »začarati«. Gre za pogost predsodek, ker je hipnoza v družbi poznana popolnoma napačno. »Krivec« za to so razne televizijske oddaje, ki so bile posnete z namenom zabavati gledalce, in s tem namenom so sodelovali vsi, tako nastopajoči kot hipnoterapevt.

Resnično dejstvo pa je, da je hipnoza zgolj stanje možganov, ki se pojavlja popolnoma spontano, vsak dan, pri vsakem od nas. Gre za znižano frekvenco delovanja možganov, ki se vedno pojavi tudi tik preden zaspimo ali se zbudimo. Pogosto je tudi med vožnjo avtomobila, gledanjem televizije in podobno. Lahko pa s pomočjo hipnoterapevta, ki nas vodi in usmerja, takšno stanje dosežemo točno takrat, ko si to želimo in z določenim namenom. Pogoj za to pa je seveda, da si tudi vi to sami želite. Če si tega ne želite, to ne bo mogoče, zato je vsakršna skrb, da vas lahko hipnoterapevt »začara« ali deluje na vas proti vaši volji, popolnoma in v celoti odveč. Prav tako lahko iz hipnotičnega stanja v vsakem trenutku sami izstopimo.

In zakaj je potem hipnoterapija tako zelo uporabna? Ali ste se že kdaj v življenju kaj trdno odločili, pa potem nekako niste uspeli tej odločitvi slediti? Na primer, ste se odločili, da boste redno telovadili, ali se držali uravnotežene prehrane, pa je po nekaj dnevih, ko niste imeli najboljšega dneva, načrt propadel? To se nam dogaja zato, ker je odločitev odvisna od našega zavestnega uma, ki je odvisen od naše volje, motivacije in energije. Kadar je volja omajana zaradi najrazličnejših vzrokov, se prične oglašati naša podzavest, ki pa se zelo nerada prilagaja in ne mara sprememb, torej želi vztrajati na starem vzorcu vedenja. Navadno bijemo v sebi nekaj časa bitko med obema, dokler na koncu utrujeni od borbe ne podležemo.

V hipnotičnem stanju pa je prav podzavest tista, ki jo nagovarjamo. Zato je hipnoterapija odlično orodje za spreminjanje vzorcev, tistih, ki jih želimo nadomestiti z drugačnimi.

Tako se hipnoza odlično obnese in uspešno uporablja, kot podporna terapija, pri procesih hujšanja, spuščanju preteklosti, premagovanju različnih strahov, opuščanju različnih škodljivih razvad, izboljšanju samopodobe, povišanju libida, opuščanju kajenja in še in še.

Poleg tega pa že samo hipnotično stanje, brez kakršnihkoli sugestij odlično in blagodejno deluje na celotno naše telo. Takrat se izredno sprostimo, začutimo notranji mir in cirkus v glavi ugasne. Zato je odlično orodje za obvladovanje stresa.

Kadar pa prideta na hipnozo v paru, pa še dodatno par zbližuje in povezuje, zato jo izredno priporočam tudi parom, ki se srečujejo z neplodnostjo, kjer spolni odnos, zaradi spremljanja cikla in optimiziranja pogojev za zanositev, pogosto postane zelo tehnične narave.

Hipnoza je od leta 1950 tudi priznana s strani angleške in ameriške zdravniške zbornice. A o zgodovini razvoja hipnoze povem v naslednjem prispevku kaj več.

Včeraj sem prejela tudi tole prijazno sporočilo, za katerega sem neskončno hvaležna. Takrat moje delo bodi največji smisel:

Draga Barbara, kot veš, sva bila s partnerjem na skupni hipnozi prvič. Moram ti povedati, da je bilo to za naju nekaj čisto novega, vendar sva predano želela v to novo izkušnjo.

Med samo hipnozo sva občutila intenzivno toploto, prijetno sproščenost in hkrati težo samega telesa. Spokojno sva sledila sugestijam, katere si nama polagala v podzavest, Barbara.

Po sami terapiji sva se počutila osvobajajoče oziroma kot bi nama nekdo resetiral možgane in izpraznil glavo. Skratka, bili so zelo prijetni občutki. Posledica hipnoze pa je, da se vsak dan bolj čutiva, povezujeva (telesno in duševno) in sva željna drug drugega. 

Oba sva ti hvaležna za to izkušnjo.

Vesna & Aleš

Author Barbara Categories Življenjski slog

Najina pot do otroka – 2. del

Najina pot do otroka – 2. del

V kliniki za neplodnost se je potem eden od zdravnikov še posebej zavzel zame in vzel stvari v svoje roke. Od takrat naprej je samo on ves čas spremljal ciklus, on je izvajal histeroskopijo in končno sem se počutila, da ima moje zdravljenje neplodnosti rdečo nit. Resnično se je zdravnik zelo zavzel zame in mi dal občutek, da mu je mar. Na vsako novost pri zdravljenju, ki jo je predlagal, jaz žal nisem odreagirala, še vedno sem imela neravno sluznico in neredne cikluse, čeprav sem izgubila nekaj svojih odvečnih kg. Mikrobiologinja je predlagala, ker imam vedno veliko celic, da bi jih nekaj oplodili z IVF postopkom, nekaj pa z ICSI. Do takrat so zaradi mejnih (včasih še slabših) vrednosti spermiograma delali vedno samo ICSI. Omenjen zdravnik pa je predlagal pred postopkom še »scratching” maternice, to bi mogoče lahko izboljšalo možnost za vsaditev zarodka. Z možem sva bila sicer vesela, da imamo načrt, vendar tudi zadržana z upanjem, saj je minilo že 8 let. Pred 4. postopkom se je naredil »scratching” maternice, nato sem šla skozi vso hormonsko terapijo in prišel je dan punkcije. Imela sem veliko zarodkov in peti dan so mi vsadili zarodek, ki se je oplodil z IVF postopkom. Potem pa to dolgo čakanje. Prišel je dan odvzema krvi, prvič nisem že prej dobila menstruacije, imela sva upanje, vendar ne preveč. To čakanje na rezultate je mukotrpno, če imaš vsaj malo upanja in res, hormonski testi so potrdili nosečnost. Bila sem kot v šoku.

Nisem mogla verjeti, da sva končno na cilju, končno sem noseča, končno bova imela otroka. Vsa srečna sem poklicala moža, mamo, prijateljico in v službo, da me ne bo, ker sem noseča. Čez nekje dva tedna sem imela termin v ambulanti za neplodost za prvi UZ. Občutek, ki me je preplavil, ko sem prvič slišala srce najinega otroka je bil neopisljiv. Vesela sem odkorakala domov s prvo ultrazvočno sliko najine pikice. Dobila sem navodila, da sem pri njih končala in da se naj na pregled naročim pri svojem ginekologu, kar sem tudi naredila. Dobila sem termin.  Vsa vesela sem šla k terapevtki, ki sem jo nazadnje obiskovala in ji povedala, da sem noseča. Naredila je terapijo in mi dala nova navodila. V 8. tednu nosečnosti sem šla k njej in ona mi je hotela prodati eno sliko za 500 evrov, ki bi mi umirilo strah pred izgubo otroka. Rekla sem ji, da bom premislila. Dva dni po terapevtki sem imela prvi pregled pri svojem ginekologu. Vesela, da bom ponovno slišala in videla svojo dete in dobila novo sliko ter materinsko knjižico.

Vendar je prišlo vse drugače. Z ginekologom sva imela razgovor, nato je naredil UZ. Bil je zelo tih gledal, gledal in nato dejal, da greva v prvo nadstropje, kjer bo z boljšo napravo opravil UZ. Vedela sem, da nekaj ni v redu, vendar še vseeno sem upala, da se motim. Naredil je ultrazvok, vklopil zvok za srčni utrip, vendar se je slišalo samo hreščanje, še vedno sem imela upanje, a je iz sekunde v sekundo padalo, ko sem gledala na UZ napravo in ginekologa. Zaključil je z UZ in mi povedal, da ne sliši srčnega utripa.

Napotil me je v ginekološko bolnišnico v klet, kjer imajo še boljši UZ. Oči so se mi napolnile s solzami, a sem jih poskušala potlačiti, saj sem vedela, če bom sedaj začela jokati, ne bom mogla nehati. Oblekla sem se in odšla v  ginekološko bolnišnico, nisem poklicala moža. Čakala sem v čakalnici in sem se počutila, kot da nisem tam, kot da sem robot, saj sem zgolj funkcionirala. Prišla sem na vrsto, upanja nisem več imela, saj sem vedela, da je zelo mala možnost, da bi se zgodil čudež in bi bila dva UZ aparata defektna. Doktor takrat v ambulanti mi je povedal, da se je najino dete nehalo razvijati že nekje v 7. tednu in da bom morala na kemični splav zarodka. Ko sem zapustila bolnišnico, sem poklicala moža in mu po telefonu povedal, kaj naju je doletelo, še vedno sem poskušala zadrževati solze. Peljala sem se domov in ko sem bila doma sama, sem jokala, jokala in jokala. Mož je prišel domov in me objel ter sam zadrževal solze. Življenje se mi je zdelo krivično, saj sva že toliko prestala in sedaj še to. Trajalo je kar nekaj časa, da sem si koliko toliko opomogla in brez pomoči moža bi bilo še težje.

Ker so se bližale poletne počitnice, sva si vzela predah od vsega, kar je bilo povezano s tem. Posvetila sva se drug drugemu,  poleg tega sva pričela z gradnjo najine hiše. Poskušala sem se fokusirati na pozitivne zadeve. Čisto slučajno sem preko sodelavke izvedela za eno knjigo, ki je temeljila na moči pozitivne misli, najprej sem si jo sposodila, kasneje mi jo je podarila mama. Ko sem jo brala mi je dala novo moč in navdih, s to knjigo sem se nekako povezala in je bila kot moja »biblija«.  Minili so 4 meseci preden sva se odločila, da bova ponovno poskusila, saj sva imela še zamrznjenje zarodke. Z novo pridobljeno energijo in pozitivnosti sva šla po zamrznjene zarodke, ki niso obrodili sadov.

Prišel je čas 5. IVF postopka, pozitivnost me ni minila. Knjigo sem neprenehoma brala, da sem se fokusirala na pozitivnost, poleg tega sem ponovno šla po pomoč k enemu alternativcu, tokrat v Mariboru. Z njim in to knjigo sem imela občutek, da bo vse v redu. Prišel je dan vsaditve svežega zarodka. Polna energije, pozitivnih misli in cilja, ki ga imava pred sabo, je po 14 dnevih na razgovoru bilo izrečeno »čestitamo, noseči ste«. Najraje bi kar zavriskala. Vesela, celo evforična sem poklicala moža in mu povedala veselo novico.

Za najino srečo je vedela samo peščica ljudi, ki so nama bila zelo blizu, saj je prejšnja izkušnja bila preveč boleča. Pred vsakim pregledom sem bila nervozna in napeta, celo prestrašena, kaj če se to ponovi, ves čas sem si pomagala z mojo knjigo, tudi k alternativcu sem hodila še naprej. Čeprav sem bila vesela in se veselila vsakega tedna, ki je minil brez zapletov, se je v meni vedno prepletal strah, saj tudi prognoze od ginekologa niso bile bleščeče. Imam namreč enorogo maternico in dejali so, da lahko splavim po 5. mesecu.

No, nič od tega se ni zgodilo. V 41. tednu in 2 dni, s sproženim porodom, sem rodila zdravega fantka, velikosti 52 cm in 4080 g. Po desetih letih sva bila končno na cilju. Srečo in olajšanje, ki sva ga čutila v tistem trenutku, je neopisljiva.  Ravno danes, ko to pišem na papir, najin sin praznuje 7. rojstni dan. Čeprav sva vedno govorila, da ko bova imela enega otroka, naju v ambulanti za neplodnost ne vidijo več, sva se čez 2 leti odločila, da še poskusiva z zamrznjenimi zarodki in tako smo tri leta za prekrasnim fantom, povila še zdravo čudovito deklico, ki je bila  najin zadnji zamrznjen zarodek iz 5. IVF postopka. V srcu čutiva, da je ta najina pot končana in preživela sva, močna, združena in povezana in kar je najlepše z dvema nadobudnežema, ki nama popestrita življenje.

Pri celotnem procesu, ki sva ga z možem dala skozi, sva se seveda tudi spraševala zakaj midva. Odgovora na to ni. Sedaj veva, da je to nesmiselno vprašanje. Veva pa, da se ljubiva in da ni težave, ki je skupaj ne bi mogla rešiti.

Author Barbara Categories Življenjski slog

Najina pot do otroka – 1. del

Najina pot do otroka

Po 4 letih skupnega življenja sva se odločila, da bi tudi midva rada imela otroka 👨‍👩‍👧‍👦 . Nikoli si nisva mislila, da se bo pri nama zakompliciralo, vendar se je. Prenehala sem s kontracepcijskimi tabletami, pa so se težave že začele. Prej sem imela vedno redne cikluse, sedaj pa brez tablet nič 😢.

Po 2 letih neuspešnega truda, naju je ginekologinja napotila v ambulanto za neplodnost v Mariboru. Še vedno si nisva delala preveč skrbi, saj sva bila stara šele 26 let, ter malo naivna, sva si mislila, da potrebujeva samo malo pomoči in nama bo že uspelo. Naredili so osnovne preglede pri obeh in pri meni ugotovili, da imam PCO. Odločili so se, da gremo v postopek IUI. Polna upanja sva šla v 1. IUI z mnenjem, da je to tisto, kar potrebujeva. Po 3. neuspešnem IUI so se odločili, da bodo pri meni naredili laparaskopijo in histeroskopijo ter druge preiskave, pri katerih so ugotovili, da imam neravno sluznico, enorogo maternico ter da so mi pri operaciji dimeljske kile, jajčnik »povlekli« in zašili na dimeljsko steno, kar je naredilo jajčnik neuporaben za naravno zanositev 😔.

Po vseh preiskavah, ki so kar trajale, so naju uvrstili na seznam za IVF. Ko  sva prišla na vrsto za 1. IVF, sva bila vesela, jaz sem mislila, da je to zdaj konec najine poti in da bom zanosila in najine agonije bo konec, še datum poroke sva izbrala glede na termin postopka. Imela sem veliko celic in tudi veliko se jih je oplodilo. Po vsaditvi zarodka sem  že videla, kako se naša družinica sprehaja v parku 👨‍👩‍👧‍👦 trdno prepričana, da tokrat nama je uspelo.

Sledila je doza realnosti 😲😔, ko sem že pred krvnim testom dobila menstruacijo. Seveda sem šla na krvni test, čeprav se mi je srce trgalo, ko sem videla vesele ženske ali pare z listom v roki in sem vedela, da jim je uspelo. Ne, nisem jim bila nevoščljiva, sem si pa tako močno želela to tudi za naju. Po objokanih dnevih in dnevih samopomilovanja, sem se z moževo pomočjo pobrala in iskala različne poti za pomoč z alternativnimi metodami. Seveda sva bila tudi midva za to in sva najprej šla na pranoterapijo na drug konec Slovenije – prava polomija. Počutila sem se ponižano in njegov cilj je bil prodati čim več aloe vera produktov z obljubo, da to bo sigurno pomagalo. Seveda, kupila sva vse, kar so nama svetovali in pridno jemala vse preparate: različne kapsule,.. niti se več ne spomnim, kaj vse. Pri nekaterih dodatkih mi je šlo na bruhanje, a kljub temu sem pridno jemala vse, vendar uspeha ni bilo. Še vedno sem imela težave s ciklusi in tudi vsaditve eskimčkov niso obrodile sadov 😔.

Šla sva v  2. IVF postopek, zopet sem imela veliko celic. Na dan vsaditve pri razgovoru z doktorico mi ona pove, da se je obdržalo 8 zarodkov, a da so slabi. Pri čakanju na vsaditev sem jokala, da tako ali tako brez veze, ker tak ne bo nič, če je že doktorica rekla da so slabi in tako je tudi bilo.

Ponovno sem šla k alternativcu, sedaj k starejšemu gospodu, ki je v naši okolici kar znan. Po nekaj dnevih, ko sem hodila k njemu na terapijo, sem dobila menstruacijo. Super, bila sem navdušena. Naslednji mesec se ponovno vrnem in polna zaupanja hodim, ko mi med pogovorom reče, da si naj poiščem moškega, ki je podoben mojemu možu in bo sigurno uspeh. Bila sem tako šokirana 😲, da sem tisti dan bila pri njemu zadnjič.

Iskala sem naslednji čudež in našla na internetu alternativca v južnem delu Slovenije,  veliko jih je na forumu za neplodnost govorilo o njem in seveda sva šla, tja sva se vozila 2 uri. Gospod je poleg terapije po telefonu klepetal s prijatelji, se glasno krohotal ter zabaval. Počutila sem se kot »by the way« pacient in še lepo je kasiral 😔.

Šla sva v 3. postopek IVF, seveda ista zgodba kot prej. Sedaj sva bila (predvsem jaz) že v fazi, da tako ali tako ne bova imela otroka, ni nama usojeno, kar pa je bilo še huje, da sem se jaz imela za nesposobno. Po neuspelih postopkih sem vedno, ko sem videla nosečnico, menila, da se mati narava posmehuje iz mene😔.

Moje  prijateljice in sodelavke so ena za drugo oznanjale, da pričakujejo naraščaj ❤️. Bila sem vesela zanje 💖, a po vsaki oznanitvi sem doma jokala kot dež in se spraševala, zakaj nama ne uspe.  Krivila sem se, da imam PCO, da imam nekaj kg preveč in jih ne izgubim, da ne morem obdržati zarodkov, .…

Ko so se stvari malo umirile, sva šla z možem v tujino k zdravniku za neplodnost, želela sva drugo perspektivo. Starejši doktor, sicer korifeja na tem področju, je kot oseba nama deloval zelo neorganiziran, kaotičen, smešen. Naredil je preiskave, vzel kri, dejal je da bi bilo dobro, če shujšam ter naredil UZ. Ta UZ ne bom nikoli pozabila, saj je prosil mojega moža, da malo prime sondo, z možem sva se spogledala, saj sva mislila, da sva narobe razumela, pa nisva. Mož je prijel za sondo in skušal zadrževati smeh, prav tako kot jaz. Po vseh pregledih nama je dal termin čez mesec. Čez mesec dni sva šla nazaj, povedal nama je rezultate preiskav ter prognozo za IVF in ni bilo nič drugače kot v Mariboru. Odločila sva se, da zaenkrat ne bova  poskusila, saj je sam postopek bil samoplačljiv in ni bil poceni, prav tako sva bila mnenja, da se še vedno lahko vrneva, če bi tukaj porabila vse postopke.

Ponovno sem poiskala alternativno medicino, tokrat žensko, že takrat je ura terapija pri njej stala 50 evrov. To je bilo leta 2012. Vendar del te terapije ni bilo samo to kar je ona izvajala tam, dobila sem napotke za domov. Kupovati sem si morala razno razne pripomočke za uspeh: od jantarjeve verižice in zapestnice določene dimenzije, poseben krožnik, nisem smela nositi črne in sive barve, pri mizi sem morala sedeti na določenem mestu, pojesti sem morala »tone« arašidov, tako da jih čez čas nisem mogla videti, saj mi je samo na pogled obračalo želodec, izvajati sem morala razne rituale. Vsako terapijo sem s strahom šla k njej, kaj mi bo še naložila, a kljub temu sem hodila k njej v upanju za uspeh.

Med vsem tem, sva se odločila, da bova poskusila s posvojitvijo ❤️. Želela sva si otroka in ni nama bilo bistvo, da je biološko najin. Odšla sva na CSD in pričeli smo s postopkom. Razgovori, ki jih je kar nekaj, narediti moraš psihološke teste ter pregled bivalnega prostora, finančno stanje,…dejansko se moraš popolnoma razgaliti. Seveda prioriteta je dobrobit otroka in prav je tako, kljub temu sva se počutila nelagodno. Prišla sva na njihovo čakalno listo in to je tudi bilo vse.

Author Barbara Categories Življenjski slog

Neplodnost in izgorelost

Neplodnost in izgorelost
 
Neplodnost, obdobje čakanja, obdobje upanja, načrtovanja in neizpolnjenih želja 😔. Mogoče se sprašujeta, kakšno povezavo ima to z izgorelostjo, stanjem, o katerem se dandanes vedno več govori in ozavešča. A še vedno je oboje v družbi lahko velik tabu ali stigma, tudi sram. Po poti izgorevanja hodimo, kadar pozabljamo nase in na lastne potrebe, nam manjka ljubezni do sebe in kadar imamo občutek, da ne dosegamo lastnih ciljev 😢. Ciljev, ki smo si jih sicer zadali sami, a na nek način nam jih narekuje in polaga v misli že od otroštva tudi družba in okolje, v katerem živimo.
 
Živimo v času družbenih omrežij, kjer velika večina ljudi, najsi bodo to znanci ali prijatelji, prikazujejo slike in utrinke družinskih dopustov, nasmejanih obrazov 👨‍👩‍👧‍👦. Le redko kdo od njih si dovoli samo biti in svobodno povedati, deliti, da morda pot do otroka ni bila tako enostavna, kot bi naj bila, kot sta sprva pričakovala 🤷‍♀️.
Vsak šesti par se sooča z neplodnostjo. In največkrat je to velik šok 😲. Ko spoznamo partnerja, navadno stremimo najprej k ureditvi gnezdeca, torej dom, služba in podobno. Gradimo svoj sanjski grad 🏡. In ob spoznanju, da otroka morda nikoli ne bo, se pričnejo sanje rušiti, par velikokrat čuti pritisk družbe, prijateljev, sorodnikov. V občutku, da ne dosega pričakovanj, lastnih, partnerjevih in okolice, se lahko hitro izgubi 😔.
 
Zato, dragi moj par, govorita o tem, naj vaju ne bo sram, v tem nista sama ❤️💖. Povezujta se, doživljajta lepe trenutke, naj teče energija med vama, dovolita si uživati življenje, pojdita na kraj, kjer vama je lepo 😍. Delajta, kar imata rada in obkrožita se s sebi podobnimi ljudmi. Takšnimi, ki vaju polnijo in sprejemajo 🌞. Takšnimi, pred katerimi se ne rabita pretvarjati, da je vse ok. In največje spoznanje vama naj bo, da za to ne potrebujeta Maldivov. Največje bogastvo je v nas 🥰.
Ta kraj in trenutek je lahko že na bližnjem hribu, kjer vohata zrak🐝🦋, opazujeta ptice 🐦 in sončne žarke 🌞, ki prodirajo skozi drevesne krošnje, morda zaslišita mukanje krave. Bodita le tukaj in zdaj. Ob tem se bodo sproščali hormoni sreče, telo se bo počutilo varno in s tem tudi bolj pripravljeno na otroka. Neplodnost je velikokrat klic telesa☝️. Prisluhnita mu ❤️ . Vse se prične pri nas samih. Pogum in zavedanje, da sta tudi vidva dovolj dobra, da postaneta starša, naj vaju spremlja ❤️.
 
Vse bo še dobro 😘.
Author Barbara Categories Življenjski slog

IVF ali ICSI

IVF/In vitro fertilization in ICSI /intracytoplasmic sperm injection. Dve različni metodi osemenitve jajčnih celic in dve popolnoma različni zgodbi.

Velikokrat se pari med seboj pogovarjajo in primerjajo med seboj potek postopka zdravljenja neplodnosti. Predvsem kadar postopek ni bil uspešen, se sprašujejo, zakaj ni bila uporabljena drugačna metoda in iščejo odgovornost na centru, kjer se zdravijo. Takšen odziv je seveda razumljiv in v tistem trenutku sprejemljiv, ker je par izredno prizadet, užaloščen, predvsem pa izjemno razočaran. Pa vendar naj napišem nekaj besed o eni izmed največjih dilem v IVF laboratoriju in kaj lahko naredimo, da se ji izognemo.

Dilema med obema metodama, torej med IVF ali ICSI, je v laboratoriju za zdravljenje neplodnosti vedno obstajala. In odločitev je bila vedno težka, vedno tehtamo, različne kriterije in zgodovino para. Pomembne so diagnoze, kakovost semena, včasih tudi notranji občutek, ki ga pridobimo z leti. A noben center ni magičen, noben center nima nadnaravnih moči. Kakovost semena je tista, ki je ključni kriterij. In vse se začne pri nas samih. In kadar je kakovost semena slaba, je že v izhodišču nižja možnost za uspeh, ne glede na to, kako se v laboratoriju potrudimo.

In kakšna je sploh razlika med njima? Pri IVF metodi pripravljen vzorec semena zgolj fizično približamo jajčnim celicam in semenčica sama opravi vstop v jajčno celico, pri metodi ICSI pa s posebno pipeto vnesemo semenčico v citoplazmo jajčne celice (zgornja slika). Pred tem moramo semenčici »zlomiti« oziroma poškodovati rep, pa tudi sam postopek vnosa semenčice v jajčno celico je precej invaziven in vključuje medije, ki so sicer za jajčno celico toksični. Predvsem pa je pri tem embriolog tisti, ki izbere semenčico, ne narava. Verjetno se vsi strinjamo, da je narava tista, ki izbere bolje. Zaradi opisanega so po IVF metodi zarodki višje kakovosti, dosegamo višje odstotke nosečnosti in beležimo nižji delež spontanih splavov. So situacije, kjer je metoda ICSI utemeljena in upravičena (približno 30%), a se metoda ICSI uporabi v veliko višjem deležu (približno 70%). In včasih ni potrebno veliko, da se jeziček začne prevešati v drugo smer.

IVF

Za izboljšanje kakovosti semena lahko zelo veliko naredimo sami. Uravnotežena prehrana, zniževanje stresnih hormonov na različne načine, tudi z gibanjem, vzdrževanje primerne telesne teže, torej skrb zase in za svoje zdravje, ki bo temelj in vzor tudi prihajajočemu otroku, je način, kako lahko to storimo. Na tak način se lahko kakovost semena velikokrat dvigne dovolj, da bo ekipa v laboratoriju na vsaj polovici jajčnih celic izvedla IVF metodo.

Izbira in odločitev za to, ali želita pri izbiri med IVF in ICSI, aktivno sodelovati, je vajina. Vidva sta kreator vajine prihodnosti in veliko možnosti še ostaja odprtih, le sezita po njih.

Če pa potrebujeta pri tem pomoč, pa vaju vabim, da vstopita v moj program in me kontaktirata na info@fit4family.si

Aboulghar MA, Mansour RT, Serour GI, Amin YM, Kamal A. Prospective controlled randomized study of in vitro fertilization versus intracytoplasmic sperm injection in the treatment of tubal factor infertility with normal semen parameters. Fertil Steril 1996; 66: 753-6

Bhattacharya S, Hamilton MPR, Shaaban M, Khalaf Y, Ghobara T, Braude P, et al. Conventional in-vitro fertilization versus intracytoplasmic sperm injection for the treatment of non-male-factor infertility: a randomised controlled trial. The Lancet 2001; 357: 2075-9

Poehl M, Holagschwandtner M, Bichler K, Krischker U, Jurgen S, Feichtinger W. IVF-patients with nonmale factor ‘to ICSI’ or ‘not to ICSI’. That is the question. J Assist Reprod Genet 2001; 18: 205-8

Bukulmez O, Yarali H, Yucel A, Sari T, Gurgan T. Intracytoplasmic sperm injection versus in vitro fertilization for patients with a tubal factor as their sole cause of infertility: a prospective, randomized trial. Fertil Steril 2000; 73: 38-42

Ruiz A, Remohi J, Minguez Y, Guanes PP, Simon C, Pellicer A. The role of in vitro fertilization and intracytoplasmic injection in couples with unexplained infertility after failed intrauterine insemination. Fertil Steril 1997; 68: 1713

Tournaye H. How to define limits between IVF and ICSI? 22th annual meeting ESHRE 2006, Praga, Češka, 18.-21. junij 2006 

de Mouzon J, Goosens V, Bhatacharrya S., Castilla JA, Ferraretti AP, Korsak V, et al. Asisted reproductive technology in Europe, 2006: results generated from European registers by ESHRE. Hum Reprod 2010; 25: 1851-62 

Author Barbara Categories Življenjski slog

Pustita soncu v srce

Naj v vajino življenje posije sonce 🌞
 
Verjamem in vem, da so nam spremembe v življenju težke 😏. In to je pri vseh nas tako. Strah nas je, ker sprememba predstavlja nekaj neznanega, stopiti moramo ven iz svoje cone udobja, kjer nam je vse tako poznano in domače 🙃. In ko povem parom, da njihovo telo kliče po skrbi zase, po tem, da sebe postavijo na prvo mesto, predstavlja to včasih za njih velike spremembe.
 
Lahko pa pogledata na spremembe v svojem življenju drugače 😍. Lahko vzameta to kot vajin skupen projekt 🤩, kot način zbliževanja, čas samo za vaju in urejanje “gnezdeca” za vajinega otročka ❤. Kajti star pregovor “Najprej štalca, pol pa kravca”, lahko razumemo tudi drugače. Najprej zdrav temelj in uravnoteženo telo, potem je pa naše telo pripravljeno tudi na zahtevnejše izzive, kot je zanositev 👨‍👩‍👦.
 
Iz izkušenj vidim, da zgolj priporočila o uravnoteženem življenjskem slogu parom ne zadoščajo🧐. Namreč, na začetku, ko se lotevamo sprememb, je več kot dobrodošlo, da nas nekdo pri tem usmerja, sicer hitro klonimo pod prevelikimi koraki, ki si jih zastavimo, motivacija pade in se poleg nerešene težave soočamo še z občutki krivde in neuspeha 🙁. Dobra novica pa je, da v tem nista sama 😍
 
S parom najprej opravim uvodni posvet, pogovor, v katerem skušam najti tiste dejavnike 🧐  , ki imajo v njunem življenjskem slogu največji vpliv na zanositev 👨‍👩‍👦.
Za tem, skupaj s parom, glede na njune trenutne navade, iščem najprimernejšo možnost, kako ta dejavnik zamenjati z drugim, primernejšim, ali ga občutno znižati 😍.
Pričnemo z majhnimi koraki, postopoma 😍. V nasprotnem primeru je lahko rezultat namreč ravno nasproten.
Par mi v obliki kratkega dnevnika poroča o dogovorjenih parametrih, tedensko se dobimo tudi na Zoomu. Stkemo topel odnos, postanemo ekipa, ki stremi k skupnemu cilju 👨‍👩‍👦😍.
Naj bo to vajina nova pot, pot proti soncu.
Vabim vaju, da me za pomoč kontaktirata na info@fit4family.si 🤩.
Vsi potrebujemo na začetku malo pomoči, malo podpore, potem pa stvari tečejo naprej same od sebe 🥰
Author Barbara Categories Življenjski slog

Kakšen vpliv na plodnost ima življenjski slog para?

S pari, ki si želijo otroka, se veliko pogovarjam. Ne glede na to, ali si želijo otroka po naravni poti ali s pomočjo zunajtelesne oploditve, je življenjski slog izrednega pomena.

Ko jih vprašam, kako živijo, kako se prehranjujejo, sproščajo, spijo in podobno, vsi na prvo žogo odgovorijo, da s tem pa nimajo težav.

Težavi sta dve. Ena tiči v tem, da je pojem zdravega življenjskega sloga za vsakogar drugačen, vsaj ima svojo definicijo tega. A šele nekdo, ki je za to strokovno usposobljen, bo prepoznal pomanjkljivosti.

Druga težava pa je v tem, da smo ljudje na splošno do sebe v tem pogledu zelo nekritični. In radi se primerjamo s tistimi, ki zase naredijo še manj.

Kaj so tisti okvirji, ki resnično definirajo skrb zase, za svoje telo in dušo, za ravnovesje, vam naj povedo za to usposobljeni ljudje, ne frizerka, sosed ali avtomehanik.

Zato sem se z veseljem odzvala na povabilo za pogovor z Majo Henigman, ki prav tako že leta deluje v smislu podpore parom, ki se soočajo z neplodnostjo.

Pogovarjali sva se o tem, kako lahko na naraven način izboljšamo možnosti za zanositev, ne glede na to, ali gre za spontano zanositev ali zanositev po IVF postopku.

Govorila sem tudi o tem, ali lahko dvignemo število in kakovost jajčnih celic, zakaj je pomemben tudi življenjski slog partnerja in o smislu prehranskih dopolnil.
Prijazno vas vabim k branju pogovora, ki ga najdete s klikom na povezavo.
Če potrebujeta pomoč ali imata dodatna vprašanja, pa vaju prijazno vabim, da me kontaktirata na info@fit4family.si.
Author Barbara Categories Življenjski slog

Greva na postopek zunajtelesne oploditve. Kdaj lahko pričakujeva najino štručko?

Vsak par si želi otroka zdaj ali vsaj čimprej, saj verjetno že nekaj časa nestrpno pričakuje svoj magični plus na testnem lističu.

Morda čaka že nekaj mesecev, morda celo več let. Par je napoten na kliniko za neplodnost šele po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov. In verjetno eno prvih razočaranj, ki ga par doživi, je dejstvo o čakalnih dobah in času, ki je potreben, da se opravijo vse potrebne preiskave. Takrat se navadno pričnejo spraševati o času, ki beži, o letih, ki bežijo in o času, ko čakajo.

A pri tem je potrebno vedeti, da postopek zunajtelesne oploditve ni zagotovilo, ni magična paličica, ki bo zagotovo prinesla otroka. Je le ena od poti, ki lahko paru pomaga do tega, ni pa zagotovilo. In lahko traja.

Postopek zunajtelesne oploditve je uspešen pri parih, pri katerih so vsi pogoji in dejavniki optimalni, v okoli 40ih odstotkih. V takih primerih gre za mlad par, pri katerem je kakovost semena dobra in tudi pri ženski ni ugotovljene diagnoze, ki bi pomembno vplivala na izid postopka.

Kadar pa temu ni tako, kadar gre za ženske starejše od 35 let, slabšo kakovost semena in ostale pridružene diagnoze, pa so ti odstotki nižji, lahko precej nižji, lahko tudi nižji od desetih odstotkov. Pa teh številk ne navajam, da bi vas strašila, ampak da bi vam povedala, da se te številke da precej dvigniti z optimizacijo življenjskega sloga. Da se ta leta čakanja na rešitev da precej skrajšati. Da je neplodnost velikokrat zgolj simptom, ki ga je razvilo telo kot odgovor na čas, v katerem bivamo. Da je to klic telesa, ki želi, da mu prisluhnemo.

Če sta se odločila, da ne želita več čakati, če sta se odločila, da časovno skrajšata vajino pot do otroka, vaju prijazno vabim, da ne kontaktirata na info@fit4family.si.

Na dnu strani najdeta tudi povezavo, preko katere se lahko prijavita na novičke.

Za redno spremljanje dogajanja pa všečkajta mojo FaceBook stran: https://www.facebook.com/Fit4Family-106061634781529

Author Barbara Categories Življenjski slog

Policistični jajčniki – končno stanje? Ne!

Motnje menstrualnega cikla, izostanek ovulacije, nabiranje maščobe v predelu trebuha…zveni kaj od tega znano? To so le eni od simptomov policističnih jajčnikov.

Policistični jajčniki (PCO) so stanje, ena od diagnoz neplodnosti, ki prizadene vse do 15% žensk v reproduktivnem obdobju. Najpogostejši simptomi so motnje menstrualnega cikla, nabiranje maščobe okrog trebuha, akne, povišani androgeni hormoni, močnejša poraščenost, ultrazvočno vidni policistični jajčniki, ciklusi z nerednimi ali odsotnimi ovulacijami, kar se seveda odraža tudi v smislu neplodnosti, lahko tudi s pogostejšimi spontanimi splavi. Zelo pogosto se pridruži inzulinska rezistenca, lahko tudi diabetes tipa 2 in povišana telesna teža. Pogostejša so tudi depresivna in anksiozna stanja.

Kaj pa se dejansko dogaja v telesu? Inzulin je hormon, ki v našem telesu poskrbi, da raven sladkorja v krvi ostaja ravno pravšnja. Slabša odzivnost telesa na inzulin pri ženskah, kjer gre za PCO stanje, bi naj bila posledica spremenjenega delovanja receptorjev za inzulin. Posledično telo izloča inzulina vse več in več, saj se telo nanj ne odziva oziroma je ta odziv znižan.

Marsikdo bi morda pomislil, kaj ima torej inzulin, ki skrbi za krvni sladkor, opraviti s plodnostjo. A naše telo deluje kot celota. Inzulin namreč uravnava tudi nastajanje hormonov v jajčnikih. Če je inzulina preveč, se zorenje folikla v jajčniku ustavi. Jajčna celica, ki je v njem, ne dozori do stopnje, ko je pripravljena na ovulacijo in oploditev. Posledica je predčasna luteinizacija, motnje menstrualnega ciklusa in odsotnost ovulacije. Tudi pri svojem delu zelo velikokrat opazim, da dobimo pri punkciji jajčnikov pacientke, pri kateri je diagnosticirano stanje PCO, nadpovprečno število jajčnih celic, ki niso dozorele ali so že v procesu luteinizacije, zaradi česar seveda niso primerne za oploditev in nadaljnjo uporabo.

Študije ugotavljajo, da se na PCO stanje v veliki meri lahko vpliva s prilagojenim življenjskim stilom. S telesno vadbo namreč dosežemo vidno izboljšano občutljivost telesa na inzulin, zaradi česar se nivo inzulina uravna. Pri tem bi vadba naj trajala vsaj 2 in pol uri na teden, pri čemer je 90 min vadbe zmerne do visoke intenzivnost (60-90% maksimalnega srčnega utripa). Nadalje se ugotavlja, da se poleg telesne sestave in počutja izboljša tudi hormonski status pacientk, zaradi česar se izboljša klinična slika v smislu rednejših ovulacij, višjega deleža dozorelih jajčnih celic in seveda višje možnosti za zanositev. Poleg vadbe je izrednega pomena tudi prehranski slog, v smislu uravnoteženega razmerja makrohranil in mikrohranil ter povišanega deleža vlaknin.

Če sta pripravljena, da na vajini poti do zanositve delujeta aktivno, a potrebujeta pri tem pomoč, da vaju nekdo vodi in usmerja, vaju prijazno vabim, da me kontaktirata. Skupaj bomo poiskali rešitev, ki bo za vaju najprimernejša. Pišita mi na: info@fit4family.si

Viri:

Hart R, Hickey M, Franks S. Definitions, prevalence and symptoms of polycystic ovaries and polycystic ovary syndrome. Best Pract Res Clin Obstet Gynaecol 2004;18:671–83

Giudice LC. Endometrium in PCOS: Implantation and predisposition to endocrine CA. Best Pract Res Clin Endocrinol Metab 2006;20:235–44

Gorry A, White DM, Franks S. Infertility in polycystic ovary syndrome: focus on low-dose gonadotropin treatment. Endocrine 2006;30:27–34

Teede HJ, Misso ML, Deeks AA, et al. Assessment and management of polycystic ovary syndrome: summary of an evidence-based guideline. Med J Aust 2011;195:S65–112

Moran LJ, Ranasinha S, Zoungas S, et al. The contribution of diet, physical activity and sedentary behaviour to body mass index in women with and without polycystic ovary syndrome. Hum Reprod 2013;28:2276–83

Franks S, Robinson S, Willis D. Nutrition, Insulin and polycistic ovary syndrome. Rev Reprod. 1996;1:47–53

1 2 3