Nosečniški diabetes – tveganje za mamo in otroka

Nosečniški diabetes – epidemija sodobnih nosečnic. Skoraj ni več nosečnice, ki ne bi vedela, za kaj gre. A dovolite mi, da kljub temu razložim, zakaj do tega pride.

Nosečniški diabetes je definiran kot visoka ravev krvnega sladkorja, do česar je pri ženski prvič prišlo prav v nosečnosti. Tekom nosečnosti se žensko telo izjemno spremeni, sama rada rečem, da gre skozi celovito, a povratno tranformacijo kot avto – človek transformerji iz filma, vse z namenom, da otrok dobi vse, kar potrebuje za rast in razvoj. Ena pomembnih sprememb je tudi občutljivost na inzulin, hormon, ki uravnava raven krvnega sladkorja. V prvem tromesečju se ta občutljivost poviša, kasneje pa zniža. Pri ženskah, ki razvijejo nosečniški diabetes, je ta občutljivost znižana preveč in posledica so previsokega vrednosti krvnega sladkorja. Če je takšno stanje nenadzorovano, pusti posledice na obeh, tako na materi kot na otroku.

Nosečnica lahko razvije tekom nosečnosti povišan krvni tlak, ima večjo verjetnost za preeklampsijo (odstopanje posteljice) in poškodb med porodom. Prav tako ima kasneje v življenju večje možnosti za razvoj diabetesa tipa 2. Otrok v maternici med takšnim stanjem prekomerno pridobiva na teži, zato obstaja večja verjetnost za poškodbe otroka ob porodu in komplikacije v neonatalni dobi. Posledice pa so vidne tudi dolgoročno, otrok ima višjo verjetno za razvoj diabetesa, debelosti in metabolnega sindroma kasneje v življenju.

A vse niti držimo v svojih rokah. Nosečniški diabetes lahko v veliki meri preprečimo ali izboljšamo s pravilno prehrano in rednim gibanjem pred in med nosečnostjo. Vadba med nosečnostjo tudi učinkovito lajša veliko pogostih težav nosečnic, kot so bolečine v križu, urinska inkontinenca, razmik trebušnih mišic, poporodno depresijo in podobno. Vadba med nosečnostjo, če gre za normalen potek nosečnosti, ne predstavlja tveganja, kvečjemu korist, tako za mamo kot za otroka. Je pa priporočeno, da se vaje prilagodijo spremenjeni anatomiji in fiziologiji. In pri tem vam lahko pomagam, z največjim veseljem.

Viri:

American College of Obstetricians and Gynecologists. Practice bulletin no. 190: Gestational Diabetes Mellitus. Obstetrics & Gynecology 2018;131(2):406-8.

World Health Organization. Diagnostic Criteria and Classification of Hyperglycaemia First Detected in Pregnancy. WHO/NMH/MND/13.2 edition. Geneva: World Health Organization, 2013.

Catalano PM, Tyzbir ED, Wolfe RR, Calles J, Roman NM, Amini SB, et al. Carbohydrate metabolism during pregnancy in control subjects and women with gestational diabetes. American Journal of Physiology – Endocrinology and Metabolism 1993;27:E60-67.

Zhang C, Tobias DK, Chavarro JE, Bao W, Wang D, Ley SH, et al. Adherence to healthy lifestyle before pregnancy and reduced risk of gestational diabetes. BMJ 2014;349:g5450.

Boney CM, Verma A, Tucker R, Vohr BR. Metabolic syndrome in childhood: association with birth weight, maternal obesity, and gestational diabetes mellitus. Pediatrics 2005;115(3):e290-6.

Sacks DA, Black MH, Li X, Montoro MN, Lawrence JM. Adverse pregnancy outcomes using the International Association of the Diabetes and Pregnancy Study Groups criteria. Obstetrics and Gynecology 2015;126(1):67-73.

Griffith RJ, Alsweiler J, Moore AE, Brown S, Middleton P, Shepherd E, Crowther CA. Interventions to prevent women from developing gestational diabetes mellitus: an overview of Cochrane Reviews. Cochrane Database Sys Rev. 2020 Jun; 2020(6): CD012394.